Duplje so strnjeno vaško naselje ob vznožju Udinboršta. Izvor imena Duplje je povezan s številnimi podzemeljskimi jamami, votlinami in duplinami, ki se nahajajo v Udinborštu. Že Valvasor je v svoji 11. knjigi Slave Vojvodine kranjske razložil izvor imena: "Nemško krajevno ime Dupplach izvira iz ljudske oznake Duplje. Ljudsko ime prihaja od velike podzemeljske jame v bližini...".

Verjetno je naselje obstajalo že v rimski dobi. Tod mimo je namreč tekla pomembna rimska prevozniška cesta od Emone (Ljubljana) do Virunuma (Celovec). Naključno najden staroslovanski grob s skeletom 30 let stare ženske nam dokazuje, da je tu življenje brez prekinitve potekalo od rimskega obdobja v srednji vek. Za razvoj naselbine so bili izredno pomembni ugodni pogoji - rodovitna zemlja, prisojna lega, veliko izvirov pitne vode, bogati gozdovi v zaledju vasi.

Kasneje, ko so si Nemci - Bavarci podredili našo deželo in jo razdelili raznim plemiškim rodovom in cerkvi, so tudi v Dupljah več stoletij živeli tako imenovani Dupljanski vitezi. Nekaj časa so bili oblastniki večine fevdov v okolici Dupelj grofje Ortenburžani, po njihovem izumrtju leta 1418 pa Celjski grofje. Po letu 1456, ko je bil v Beogradu ubit zadnji Celjan Ulrik, so posestva pripadla Habsburžanom. V tem času so v naše kraje pričeli vdirati Turki. Dupljanci so se pred Turki skrivali v kraški jami -Arneževi luknji. Del glavnega vhoda so zazidali in vgradili velika železna vrata. Še danes so vidne zadimljene stene vhodnih jamskih prostorov.

V času francoske revolucije in francoske oblasti (Ilirske province 1809 do 1813) so avstrijski in francoski oblastniki pri nas nabirali mlade fante in može za vojsko. Vojaška služba je bila zelo dolga; 7, 14 ali celo 21 let! Mnogi moški so zato bežali v gozd in se s tem izognili vojaški službi. Nekateri so postali rokovnjači, ki so živeli v trdno urejeni skupnosti. Rokovnjaštvoje bilo pravzaprav oblika razbojništva. Rokovnjači niso imeli stalnih prihodkov, niso niti kmetovali niti kako drugače delali. Nekaj hrane in denarja so dobili od sorodnikov in znancev večinoma pa so kradli po vaseh. Ljudje so se jih bali, včasih pa so se z njimi tudi spopadali. Močno središče rokovnjačev je bilo tudi v Udinborštu, skozi katerega poteka orientacijska pot. Zbirališče rokovnjčev je bilo Pod krivo jelko. Rokovnjače je dokončno uničila avstrijska vojska po letu 1853. Znani duhovnik in slovenski pisatelj Peter Bohinjec, ki je živel v Dupljah od leta 1911 do 1915,je o rokovnjačih napisal knjigo "Pod krivo jelko".

Vasi Zgornje in Spodnje Duplje sta se v zgodovini razvijali ločeno. Med obema so bila včasih polja, travniki in sadovnjaki, danes pa je ves prostor pozidan. Z leti se je število prebivalcev povečevalo, leta 1785 je vas štela 531 prebivalcev leta 1991 pa že 1010. Duplje so v zgodovini doživljale usodo marsikatere slovenske vasi. Stoletja so se prebivalci preživljali s kmetovanjem in delno z gozdarstvom. Posebno v Spodnjih Dupljahje bila v preteklih stoletjih močno razvita čevljarska obrt. V domačih delavnicah, ki so bile pri skoraj vseh domačijah, so predvsem v zimskem času izdelovali in popravljali copate ter drugo obutev. V 20. stoletju se je kmečko prebivalstvo zaradi razvoja industrije v bližnjih mestih Kranju in Tržiču pričelo redčiti. S kmetijstvom in živinorejo se danes ukvarja le še petina prebivalcev, narašča pa število obrtnikov in podjetnikov.